Solzna dolina, Charinthia
Posted by Urosch on Sunday, May 3, 2009
Under: Yoga Vidya - Bad Meinberg
Potovanje v Nemcijo sem zacel skrajno nepripravljen. Vse reci, za katere sem domneval, da jih bom potreboval za bivanje v Yoga Vidya centru sem si pripravil v zadnjih dveh urah, hkrati s tem, da sem obenem se pospravil za seboj stanovanje na Partizanski cesti, kolikor sem mogel, v duhu odsotnosti, da se ne vrnem nazaj v roku naslednjega leta. Bilo je pricakovati, da bo katera od potrebnih reci ostala doma, za menoj, kot sem se pripravljal in spravljal, kakor da bi lahko sel skoraj povsem brez vsega na to pot, razen nekaj kosov obleke in pribora osebne nege, cevljev na nogah in letalske karte v zepu. Tokrat puscam za seboj vse, celo nedokoncane reci in zacasno na obesalnik obesene cilje o katerih uresnicevanjih sem tukaj rad razmisljal. Odhajam drugam. In potovanje, ki se zacenja, me pocasi spreobraca, spreminja.
S pomocjo interneta, vnaprejsnjih rezervacij, ugodnosti cenejsih prevozov lokalnih letalskih druzb in z zanimanjem za potovanje je mogoce danes kar zlahka potovati znotraj evrope. Letalsko karto sem z uporabo Mastercard rezerviral teden dni vnaprej pri letalski druzbi Ryanair, za let od Klagenfurta do Frankfurt Hahn letalisca. Od tam sem nadaljeval pot najprej z avtobusom do Kölnske zelezniske postaje in iz Kolna ter do koncne destinacije sem pot opravil z vlakom na lokalnih povezavah, brez vnaprejsnjih rezervacij. Na vsaki poti zapravim kar nekaj za majhne prigrizge, sploh ce pred odhodom od doma sploh nicesar ne jem. Potovanje od Klagenfurta do Bad Meinberga je trajalo vse skupaj 20 ur, z vstetim letalom, eno in vecurnimi postanki ter posameznimi zelezniskimi prevozi. V Bad Meinberg sem prispel v Cetrtek, 30. aprila 2009 ob 15.i uri. Vseskozi me je prevevala nekaka nevzdrzna naglica, na trenutke, saj sem poleg vsega odsel na pot celo tako, da se z nikomer v centru za moj prihod nisem posebej pogovoril, vse kar je bilo, sem na kontaktne e-naslove centra posredoval nekaj sporocil in evo ... pa sem prisel! Seveda me ob prihodu ni moglo pricakovati drugega kot ostro prijateljicino sporocilo, da kaj se grem, da jo mesam v svoje uradne korespondence z Yogo Vidyo, ko sem ze davno zamudil vse pred tem dogovorjene termine in da trenutno prihajam v center povsem sam, brez referenc in povsem na svojo roko. Prvo sporocilo, ki sem ga prejel, je bilo to, kot pricakovano, za zakljucek neke etape zivljenja, v kateri komunikacija z razvojno prognozo skoraj ni bila vec mogoca. V Bad Meinbergu se mi je zacel kaos prilagoditve ob prihodu. Tukaj si sam - v zivljenju, na svetu, v vesolju, pred bogom - in nicesar ni, na kar bi referiral svojo bivanjskost. Tukaj si in zivljenje je tvoje! ne glede podrobnosti, vstevsi celoto brez trenutnih malenkosti, v vsakem trenutku, na vsak nacin si, tukaj in zdaj, popolnoma in za vedno.
Za prihod sem pustil kufer in vse skupaj v mestu, v manjsem hotelcku naprej za zeleznisko postajo, kjer sta mi dva prijazna gostitelja ustregla pustiti prtljago. Vsak avtobus, ki sem ga potem tam cakal, je sel v pravo smer - a nobenega nisem ujel, vsak je peljal mimo nasprotne postaje - kakor zakleto. Dvakrat sem prehodil trikotnik med postajami lokalnega busa stevilka 783 - najprej v mestu, od koder sem se pripeljal nazaj na postajo, potem pri postaji, od tu, do hotelcka s prtljago, cez cesto in na drugo stran ter nazaj - dokler nisem ujel zadnjega busa vsaj za tricetrt poti do Yoga Vidye.
Yoga Vidya Center - Center za ucenje Joge - najvecji tovrstni center v Evropi, lezi na obronku majhnega kraja Bad Meinberga za Hornom, v Westfaliji, na ravniti, osrednje-severni, nemski pokrajini, v zdraviliskem okraju, skoraj popolnoma umaknjen od vrveza. V centru ni drugega vrveza kot atmosfera, vzdusje, utrip, duh in navdih centra samega, ljudi v njem, jogijskih mentorjev, vodij, sodelavcev, praktikantov, pomocnikov, prostovoljcev, prislekov in gostov. V center sem vstopil skozi glavni vhod, na recepcijo. S polomljeno in oklesceno nemscino sem se predstavil in vprasal po imenih z liste, ki sem jim prej pisal, da bi z njimi govoril. Nikogar tu vec ni bilo. Po hitrem postopku sem najel sobo in se vselil. Vse ostalo je potem kar nekako steklo. Tu sem!
S pomocjo interneta, vnaprejsnjih rezervacij, ugodnosti cenejsih prevozov lokalnih letalskih druzb in z zanimanjem za potovanje je mogoce danes kar zlahka potovati znotraj evrope. Letalsko karto sem z uporabo Mastercard rezerviral teden dni vnaprej pri letalski druzbi Ryanair, za let od Klagenfurta do Frankfurt Hahn letalisca. Od tam sem nadaljeval pot najprej z avtobusom do Kölnske zelezniske postaje in iz Kolna ter do koncne destinacije sem pot opravil z vlakom na lokalnih povezavah, brez vnaprejsnjih rezervacij. Na vsaki poti zapravim kar nekaj za majhne prigrizge, sploh ce pred odhodom od doma sploh nicesar ne jem. Potovanje od Klagenfurta do Bad Meinberga je trajalo vse skupaj 20 ur, z vstetim letalom, eno in vecurnimi postanki ter posameznimi zelezniskimi prevozi. V Bad Meinberg sem prispel v Cetrtek, 30. aprila 2009 ob 15.i uri. Vseskozi me je prevevala nekaka nevzdrzna naglica, na trenutke, saj sem poleg vsega odsel na pot celo tako, da se z nikomer v centru za moj prihod nisem posebej pogovoril, vse kar je bilo, sem na kontaktne e-naslove centra posredoval nekaj sporocil in evo ... pa sem prisel! Seveda me ob prihodu ni moglo pricakovati drugega kot ostro prijateljicino sporocilo, da kaj se grem, da jo mesam v svoje uradne korespondence z Yogo Vidyo, ko sem ze davno zamudil vse pred tem dogovorjene termine in da trenutno prihajam v center povsem sam, brez referenc in povsem na svojo roko. Prvo sporocilo, ki sem ga prejel, je bilo to, kot pricakovano, za zakljucek neke etape zivljenja, v kateri komunikacija z razvojno prognozo skoraj ni bila vec mogoca. V Bad Meinbergu se mi je zacel kaos prilagoditve ob prihodu. Tukaj si sam - v zivljenju, na svetu, v vesolju, pred bogom - in nicesar ni, na kar bi referiral svojo bivanjskost. Tukaj si in zivljenje je tvoje! ne glede podrobnosti, vstevsi celoto brez trenutnih malenkosti, v vsakem trenutku, na vsak nacin si, tukaj in zdaj, popolnoma in za vedno.
Za prihod sem pustil kufer in vse skupaj v mestu, v manjsem hotelcku naprej za zeleznisko postajo, kjer sta mi dva prijazna gostitelja ustregla pustiti prtljago. Vsak avtobus, ki sem ga potem tam cakal, je sel v pravo smer - a nobenega nisem ujel, vsak je peljal mimo nasprotne postaje - kakor zakleto. Dvakrat sem prehodil trikotnik med postajami lokalnega busa stevilka 783 - najprej v mestu, od koder sem se pripeljal nazaj na postajo, potem pri postaji, od tu, do hotelcka s prtljago, cez cesto in na drugo stran ter nazaj - dokler nisem ujel zadnjega busa vsaj za tricetrt poti do Yoga Vidye.
Yoga Vidya Center - Center za ucenje Joge - najvecji tovrstni center v Evropi, lezi na obronku majhnega kraja Bad Meinberga za Hornom, v Westfaliji, na ravniti, osrednje-severni, nemski pokrajini, v zdraviliskem okraju, skoraj popolnoma umaknjen od vrveza. V centru ni drugega vrveza kot atmosfera, vzdusje, utrip, duh in navdih centra samega, ljudi v njem, jogijskih mentorjev, vodij, sodelavcev, praktikantov, pomocnikov, prostovoljcev, prislekov in gostov. V center sem vstopil skozi glavni vhod, na recepcijo. S polomljeno in oklesceno nemscino sem se predstavil in vprasal po imenih z liste, ki sem jim prej pisal, da bi z njimi govoril. Nikogar tu vec ni bilo. Po hitrem postopku sem najel sobo in se vselil. Vse ostalo je potem kar nekako steklo. Tu sem!