"Dusa ni le oddelek nasega telesa. Ce nas ucenje ne pripravlja na izpopolnjevanje in osvobajanje ter nam ne povzdiguje zaupanja vase, taksno ucenje nima dosti vrednosti. Ce se vsak v svojem srcu vprasa, ce je svoboden - osvobojen bojazni, osvobojen nadleznih pritiskov okolja v katerem zivi, osvobojen pred lastnimi dvomi in sumnicavostjo - vsaj v obsegu lastnih sposobnosti in zmoznosti doseganja uresnicitve lastnega smisla, bistva, namena, pomena. Nihce ne more biti popolnoma samozavesten pred temi vprasanji srca. To pomeni da nase ucenje ne dosega svojega namena. Znanje, ki ga pridobivamo z ucenjem obstojecih snovi, nam je prilagojeno za lagodnejse zivljenje v druzbi, nic vec. Lahko smo bogati, lahko imamo ogromno znanje, prav tako smo lahko zelo znani zato. Lahko smo sredisce ali glavni sprejemnik druzbenega aplavza, kar je drugacen nacin kako te lahko zavede druzbenost. A nic od tega nam ne bo v pomoc, ko pride zadnja ura."